Deila um hvalveišar og hvalskošun

http://ruv.is/frett/deila-um-hvalveidar-og-hvalskodun

 

Hvalveišimenn og hvalaskošunarfyrirtęki deila um hvort hagsmunir žeirra stangist į, eša hvort atvinnuvegirnir geti dafnaš hliš viš hliš. Tekjur af greinunum voru įlķka miklar ķ fyrra, yfir milljaršur króna af hvorri.

Ķ įr mį veiša 229 hrefnur og 154 langreyšar ķ atvinnuskyni, en frį įrinu 2006 hafa ķslenskir hvalveišimenn veitt 273 langreyšar og 296 hrefnur. Ķslendingar hafa selt rķflega fjögur žśsund tonn af hvalaafuršum til śtlanda frį įrinu 1988 meš hléum, fyrir tępa 4,2 milljarša króna. Frį žvķ aš atvinnuveišar voru heimilašar aš nżju įriš 2006, hafa veriš seld tęp 2.900 tonn af hvalaafuršum til śtlanda fyrir tępa 3,9 milljarša króna.

Rofar til ķ Japan

Langmestur hluti afuršanna hefur fariš til Japan. Veišar į langreyši hafa legiš nišri undanfarin tvö įr, vegna erfišra markašsašstęšna ķ Japan. Engu aš sķšur hafa Japanar keypt rķflega 2.700 tonn af hvalaafuršum sķšastlišin žrjś įr, fyrir tępa 3,8 milljarša króna. Į sķšasta įri nam salan 1.100 tonnum fyrir 1.300 milljónir króna samkvęmt brįšabirgšatölum frį Hagstofunni. Eitthvaš viršist vera aš rofa til į markašnum ķ Japan žvķ Kristjįn Loftsson, eigandi Hvals ehf, sem eingöngu hefur sinnt veišum į langreyši, undirbżr veišar ķ sumar milli Ķslands og Gręnlands.

Hrefnuveišitķmabiliš stendur ķ sex mįnuši en veišarnar hafa nęr alfariš einskoršast viš Faxaflóasvęšiš. Viš žęr starfa um tuttugu manns, fjórir bįtar hafa leyfi til hrefnuveiša en tveir žeirra sinna hrefnuveišum aš einhverju marki.

Hvalveišimenn og hvalaskošunarfyrirtęki deila um hvort hagsmunir žeirra stangist į, eša hvort atvinnuvegirnir geti dafnaš hliš viš hliš. Tekjur af greinunum voru įlķka miklar ķ fyrra, yfir milljaršur króna af hvorri.

Eftirspurn umfram framboš

Af hverri veiddri hrefnu fįst um 1.500 kķló af kjöti, žannig aš 300 veiddar hrefnur til žessa hafa skilaš um 450 tonnum af kjöti į markaš frį žvķ aš atvinnuveišar voru heimilašar. Įętlašar tekjur af veišinni eru um 450 milljónir króna, en helmingur kjötsins hefur fariš ķ sölu og helmingur į veitingastaši. Eftirspurn er meiri en frambošiš og hrefnuveišimenn hyggjast fullnżta kvótann žetta įriš svo žeir geti bošiš upp į hvalkjöt allt įriš og mögulega hafiš śtflutning į žvķ. Feršažjónustan hefur mótmęlt hrefnuveišum ķ Faxaflóa haršlega, og segja žęr og hvalaskošun ekki fara saman.

„Žaš hefur bara sżnt sig undanfarin įr aš žaš hefur blómstraš hvalaskošunin į mešan viš höfum veriš aš veiša,“ segir Gunnar Bergmann Jónsson, talsmašur hrefnuveišimanna. „Žaš er įkvešin lķna sem var dregin ķ Faxaflóann 2009, viš höfum haldiš okkur fyrir utan žį lķnu. Hvalaskošunarskipin fara aldrei śt fyrir žį lķnu žannig aš žarna verša ekki įrekstrar og menn aušvitaš geta alltaf veriš meš lęti ķ kringum žetta en svona eru stašreyndirnar ķ mįlinu.“

Gestafjöldinn ķ hvalaskošunarferšum žrefaldast

Į Ķslandi eru starfrękt tķu fyrirtęki sem bjóša upp į hvalaskošunarferšir og žar starfa um 250 manns yfir hįannatķmann og fimmtķu allt įriš. Fjöldi gesta ķ hvalaskošunarferšir hefur vaxiš nęr sleitulaust frį įrinu 1995 og fjöldinn nęr žrefaldast į sķšustu tķu įrum.

Įriš 2002 voru gestirnir rķflega 62 žśsund. Ķ fyrra voru žeir 175 žśsund sem var metįr, en tekjur hvalaskošunarfyrirtękjanna nįmu um 1.100 milljónum króna į sķšasta įri. Nefnd tveggja rįšuneyta kannar nś efnahagslega žżšingu hvalveiša, įhrif žeirra į ķmynd landsins, en fulltrśar hvalveiša og hvalaskošunarfyrirtękja eiga sęti ķ nefndinni. Helsta krafa hvalaskošunarfyrirtękjanna žar er aš Faxaflóinn verši frišašur fyrir hvalveišum. Žau rekja fękkun hrefna ķ flóanum mešal annars til veišanna, dżrin séu oršin styggari og žaš hafi dregiš śr gęšum hvalaskošunarferšanna.

„Žó aš žaš sé erfitt aš segja nįkvęmlega hvaš žaš er sem hefur įhrif į žessa miklu fękkun ķ flóanum, žį er žaš sennilega lķka fęšan, en žaš er klįrlega žeir hvalir sem eru skotnir žeir munu ekki verša sżndir,“ segir Rannveig Grétarsdóttir, formašur Hvalaskošunarsamtaka Ķslands. „Og viš eigum mjög erfitt meš aš skilja af hverju žaš er ekki bara hęgt aš fęra žessar hvalveišar alveg śt śr flóanum og vera ekki aš stunda žęr nęr žessum hvalaskošunarsvęšum. Žaš er nóg annaš hafsvęši ķ kringum Ķsland til aš stunda žessar hrefnuveišar į.“

Framkvęmdastjóri Hrefnuveišimanna rekur fękkun hrefna ķ Faxaflóa, sem hvalveišimenn hafa sömuleišis oršiš įskynja, fyrst og fremst til fęšuskorts. „Viš viljum aušvitaš aš žaš sé sįtt um žetta. Žaš viršist ekki vera neitt ķ augsżn aš žaš sé svo, en menn verša aš vera sanngjarnir og sżna sanngirni ķ žessu.“

 


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Athugasemdir

1 Smįmynd: Jóhann Elķasson

Žį ętti žaš aš vera į hreinu hvor greinin skilar meiri NETTÓTEKJUM....

Jóhann Elķasson, 17.5.2013 kl. 23:12

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Höfundur

S. Einar Sigurðsson
S. Einar Sigurðsson

Höfundur var 20. hvalvertíðar, messi, háseti, yfirkyndari og 3 vélstjóri á Hval 6. og 9

Sept. 2018
S M Ž M F F L
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30            

Heimsóknir

Flettingar

  • Ķ dag (23.9.): 0
  • Sl. sólarhring: 6
  • Sl. viku: 15
  • Frį upphafi: 0

Annaš

  • Innlit ķ dag: 0
  • Innlit sl. viku: 13
  • Gestir ķ dag: 0
  • IP-tölur ķ dag: 0

Uppfęrt į 3 mķn. fresti.
Skżringar

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband